Pojdi na vsebino

Retijske Alpe

Retijske Alpe
nemško Rätische Alpen; italijansko Alpi Retiche
Skupina Bernina
Najvišja točka
VrhPiz Bernina
Nadm. višina4.049 m
Koordinate46°48′N 10°0′E / 46.800°N 10.000°E / 46.800; 10.000
Geografija
DržaveItalija, Švica, Lihtenštajn in Avstrija
Države/ProvinceLombardija, Trentino-Südtirol,, Vzhodna Švica, Lihtenštajn in Vorarlberg, Tirol
GorovjeAlpe
Meji naLepontinske Alpe, Luganske Predalpe, Glarnske Alpe, Bergamske Alpe in Predalpe, Predalpe nad Brescio in Gardo, Dolomiti in Zahodne Ture, Severne Tirolske apnenčaste Alpe, Tirolske skrilaste Alpe
Geologija
OrogenezaAlpidska orogeneza

Retijske Alpe (nemško Rätischen Alpen, italijansko Alpi Retiche) je gorovje del Vzhodnih Alp in ležijo na obmejnem območju vzhodne Švice, zahodne Avstrije, Lihtenštajna in severne Italije.

Poimenovane so po ljudstvu Retijci.

Retijske Alpe ležijo pretežno v švicarskem kantonu Graubünden vzhodno od prelaza Splügen. Potekajo skozi Engadin v severnem delu (najvišji vrh: Piz Linard, 3411 m), skozi Lihtenštajn in avstrijski zvezni deželi Predarlska in Tirolska z južnim ločenim delom (najvišji vrh: Piz Bernina, 4049 metrov), ter tudi italijanske pokrajine Sondrio, Južna Tirolska in Trentinsko - Zgornje Poadižje

Razdelitev

[uredi | uredi kodo]

Po podatkih SOIUSA - Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp iz leta 2005 in drugih sodobnih klasifikacij Alp, Retijske Alpe glede na različno geološko sestavo ne tvorijo le ene skupine.

Po SOIUSA so razdeljena v naslednje tri dele (med 36 enot) [1]:

Nadaljnja razdelitev

[uredi | uredi kodo]

V Retijske Alpe sodi skupina Bernina, Albulske Alpe, Livignjske Alpe, skupina Umbrail, skupina Sesvenna, Silvretta in Rätikon, skupina Brenta.

Včasih so sem prištevali tudi Plessurske Alpe.

Po italijanski delitvi (CAI - Club Alpino Italiano) se Retijske Alpe nahajajo tudi južno in se raztezajo proti vzhodu navzdol do prelaza Timmelsjoch. Nato prečijo skupino Bernina-Livigno, tudi južno od Valtellina, kjer se nahajajo Alpi Orobiche, Ortlerske Alpe z Sobretto in Sesvenno, in Oetztalske Alpe (Alpi Venoste).

Pokrajina

[uredi | uredi kodo]

V južnem delu se med reko Inn in prelazom Ofenpass, v kantonu Graubünden nahaja Švicarski narodni park. Je od leta 1979 UNESCO-v biosferni rezervat in s svojim sedanjim območja v državi 170,3 km² tudi največje ohranitveno območje. [2]

V Retijskih Alpah je največji italijanski ledenik Adamello.

Rastlinstvo in živalstvo

[uredi | uredi kodo]
Clusijev svišč
Gams

Rastlinstvo je zelo raznoliko in obsega veliko zaščitenih vrst, kot so planika in nekatere vrste sviščev. V iglastih gozdovih so prisotni (bor, jelka in macesen), ki imajo idealno okolje za svojo rast.

Živalstvo je prav tako bogato s predstavniki: navadna veverica, velika podlasica, srna, navadni jelen, alpski kozorog, gams in, čeprav v zelo majhnem številu, volk in rjavi medved. Tu živijo številne ptice: orli, sokoli, kanja, mala uharica, čuk, žolne.

Pomembnejša naselja

[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev v tej regiji se zmanjšuje. Nekaj večjih mest: Sondrio, Chiavenna, Morbegno, Tirano, Sondalo, Grosio, Bormio, Livigno, Edolo, Ponte di Legno, Vipiteno, Merano, Saint Moritz, Innsbruck.

Prelaz Maloja povezuje pokrajini Sondrio in Engadin, prelaz Bernina Tirano z Engadinom in Valtellino, prelaz Reschen Vinschgau z avstrijsko Tirolsko; sem se prišteje na italijanskem ozemlju še prelaz Stelvio, prelaz Tonale in prelaz Aprica.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. La SOIUSA inserisce le Alpi Retiche Occidentali ed Orientali nelle Alpi Centro-orientali e le Alpi Retiche meridionali nelle Alpi Sud-orientali.
  2. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2012. Pridobljeno 24. marca 2017.

Literatura

[uredi | uredi kodo]

Jürg Baeder, Chasper Baumann, Gianni Bodini, Ludwig Thoma: Ferienland Vinschgau, Landeck, Unterengadin: Magisches Rätisches Dreieck. Hrsg. von Bernhard Erb, Schillinger Verlag, 1999, ISBN 978-3891552476